1. pomoč ob rojstvu otroka
2. starševski dodatek
3. otroški dodatek
4. dodatek za veliko družino
5. dodatek za nego otroka
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek
7. državne štipendije

 

1. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme novorojenca. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka A, B in e zavitka.
Izbrani izvajalec dostavi zavitek za novorojenca na naslov upravičenca/ke v osmih delovnih dneh od vročitve odločbe za zavitek A oziroma B, pri zavitku E pa v osmih dneh od potrditve naročila s strani upravičenca/ke na spletni strani www.novorojencek.com.

Kdo ima pravico do pomoči ob rojstvu otroka?

Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče.

Kje se pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja?

Pravico uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču.
Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče pri centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.

V katerem roku je potrebno pravico uveljavljati?

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev 60 dni pred predvidenim datumom poroda, najpozneje pa 60 dni po njem na obrazcu DP-2 – vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka.
Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Kolikšna je višina pomoči ob rojstvu otroka?

Pomoč ob rojstvu otroka od 01.07.2011 dalje znaša 280,75 €. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Zavitek z opremo za novorojenca je nadomestilo enkratnemu denarnemu prejemku, namenjenem pomoči ob rojstvu otroka, do katerega so starši upravičeni skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

2. STARŠEVSKI DODATEK

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Kdo ima pravico do starševskega dodatka?

Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice.
Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati: umrla, zapustila otroka oz. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.

Kje se pravico do starševskega dodatka uveljavlja?

Pravica od starševskega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču.

V katerem roku je potrebno pravico uveljavljati?

- mati mora pravico uveljavljati 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni; če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge;
- oče najkasneje 30 dni po nastanku razloga za pridobitev pravice;če oče uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

Koliko časa traja pravica do starševskega dodatka?

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka, če se pravico uveljavlja v zgoraj navedenih rokih (30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka).
Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih je pravica sorazmerno krajša, in se prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena in traja dokler otrok ne dopolni 365 dni starosti.

Kolikšna je višina starševskega dodatka?

Starševski dodatek znaša od 1. julija 2011 dalje 196,49 evrov. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov. Kdo nima pravice do starševskega dodatka?

• oče, mati ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače oziroma delno plačilo za izgubljeni dohodek,
• otrokova mati ali oče, katere zakonec oziroma zunajzakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka.

3. OTROŠKI DODATEK

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.
Kdo ima pravico do otroškega dodatka?

• Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba (oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo) za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

• Pravico do otroškega dodatka ima tudi otrok, ki je starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, če se šola in če tako na podlagi okoliščin odloči center za socialno delo; ob pogoju da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Kje se pravico do otroškega dodatka uveljavlja?

• Pravico se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče. Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče. Če otrok nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na sedež delodajalca enega od staršev.
• Za otroke brez staršev oziroma otroke pod skrbništvom, center za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, uvede postopek po uradni dolžnosti. Če otrok brez staršev nima stalnega prebivališča, je pristojen center za socialno delo, kjer je nastal povod za postopek.
• Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka otrok sam, ki je starejši od 18. let, je pristojen center za socialno delo po njegovem stalnem prebivališču.

V katerem roku je potrebno pravico uveljavljati?

Če se pravico uveljavlja v roku 90 dni po rojstvu otroka, se pravica prizna z mesecem rojstva otroka.
Če se pravico uveljavlja kasneje, se pravico prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Do katere starosti otroka se lahko uveljavlja pravica do otroškega dodatka?

Pravico se lahko uveljavlja kadar koli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka (razen izjem, naštetih v nadaljevanju), za otroke, starejše od 18 let pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po 26. letu starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku.

Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka?

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Vsako leto je torej potrebno vložiti novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Na kaj morate biti posebej pozorni, ko uveljavljate pravico do otroškega dodatka?

1. pravočasno vložena vloga
Centri za socialno delo izdajajo odločbe, s katerimi se pravico do otroškega dodatka prizna za eno leto. To pomeni, da bo pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Če ste že upravičeni do otroškega dodatka, morate biti zelo pozorni na datum poteka pravice, da pravočasno vložite novo vlogo - to pomeni še pred iztekom stare pravice, da ne pride do ukinitve pravice do otroškega dodatka.
Da ne bo prihajalo do neljubih situacij, je potrebno natančno prebrati izdano odločbo o pravici do otroškega dodatka, iz katere je razvidno koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).
2. potrdilo o šolanju
Pomembna novost je tudi, da vlogam za priznanje pravice do otroškega dodatka ni več potrebno predložiti potrdil/a o šolanju za otroke do 18. leta starosti; če pa se uveljavlja pravica do otroškega dodatka za otroka, ki je starejši od 18 let, pa je potrdilo o šolanju potrebno obvezno priložiti.
Če otrok v času prejemanja otroškega dodatka dopolni 18 let, mora še v istem mesecu predložiti potrdilo o šolanju na center za socialno delo.
Po 18. letu starosti otroka mora vlagatelj ob vsakem uveljavljanju pravice do otroškega dodatka obvezno predložiti tudi potrdilo o šolanju.

Kolikšna je višina otroškega dodatka?

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred - upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. 
 

Nove višine otroškega dodatka (OD), ki veljajo od 1. julija 2011, predstavlja spodnja tabela:

 

 

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS	1. otrok v EUR	2. otrok v EUR	3. in nasl. otrok v EUR
do 15% do 224,23 EUR	114,85	126,33	137,83
nad 15% do 25% nad 224,23 EUR do 373,72 EUR	98,19	108,55	118,84
nad 25% do 30% nad 373,72 EUR do 448,46 EUR	74,83	83,65	92,42
nad 30% do 35% nad 448,46 EUR do 523,21 EUR	59,03	67,35	75,83
nad 35% do 45% nad 523,21 EUR do 672,70 EUR	48,27	56,33	64,33
nad 45% do 55% nad 672,70 EUR do 822,18 EUR	30,58	38,28	45,93
nad 55% do 75% nad 822,18 EUR do 1.121,16 EUR	22,94	30,58	38,28
nad 75% do 99% nad 1.121,16 EUR do 1.479,93 EUR	19,97	27,63	35,28

 

 

Izjemna višina otroškega dodatka:

• posamezni znesek otroškega dodatka se lahko poveča za 10% - če živi otrok v enostarševski družini (= skupnost enega od staršev z otroki, kadar sam izvršuje roditeljsko pravico in ni drugega roditelja, ki bi bil otroka/e dolžan preživljati);
• posamezni znesek otroškega dodatka se lahko poveča za 20% - če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce;

Kdo se šteje kot družinski član?

Kot družinski člani se štejejo vsi člani gospodinjstva, ki so v odnosu do vlagatelja:

- zakonec ali zunajzakonski partner;
- otrok, pastorek, otrok zunajzakonskega partnerja ali posvojenec, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati, v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja;
- vnuk, nečak, varovanec, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati;
- starši vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če sta ga dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Kateri dohodki se NE štejejo v skupni dohodek družine pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka?
V skupni dohodek družine se NE šteje:

- pomoč ob rojstvu otroka,
- otroški dodatek,
- dodatek za veliko družino,
- dodatek za nego otroka,
- dodatek za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatek,
- dohodki, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenko oziroma rejenca),
- dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve;
- solidarnostna pomoč.

Kaj se šteje kot skupni dohodek družine pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka?
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto. V skupni dohodek družine se štejejo:

1. vsi dohodki, ki so vir dohodnine (plače, pokojnine, avtorski honorarji,...),
2. transferni dohodki (denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu, nagrada rejnici, plačani prispevki za rejnice, nadomestila za brezposelnost, denarna pomoč za brezposelnost, štipendije, starševski dodatek s prispevki, delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki, plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste, nadomestila preživnin, denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in drugi transferni dohodki),
3. drugi dohodki (nagrade vajencev, prejemki učencev in študentov za delo preko študentskega servisa, preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova (razen v primerih, ko se dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski upravičenec preživnino izterjal), dediščine in darila, dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem zavarovanju in drugi dohodki ali prejemki).

V katerih primerih staršem oziroma drugi osebi ne pripada otroški dodatek za otroka?

- če je otrok v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost;
- je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni;;
- če je otrok oddan v rejništvo;
- če je otrok sklenil zakonsko zvezo oz. živi v zunajzakonski skupnosti
- če ima otrok pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe;
- če otrok ne živi z obema staršema in izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev in preživnina ni dogovorjena na centru za socialno dela ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Katere spremembe mora stranka sporočiti centru za socialno delo?
Če v času prejemanja otroškega dodatka pride do sprememb/e, ki vpliva/jo na priznano pravico do otroškega dodatka, njegovo višino in obdobje prejemanja, je prejemnik otroškega dodatka dolžan to sporočiti centru za socialno delo v 8 dneh od dne, ko je sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel.
Spremembe, ki jih je potrebno sporočiti centru za socialno delo, so:

- sprememba števila družinskih članov,
- zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine,
- začetek opravljanja samostojne dejavnosti,
- zaposlitev otroka po 15. letu starosti,
- namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva.

..obrazci za uveljavljanje pravic s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov..

4. DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Pravico do dodatka za veliko družino pa ima tudi eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za družino s tremi otroki od 1. julija 2011 znaša 393,46 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 479,83 evrov. Višina se uskladi dvakrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku.

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini z več otroki. Center za socialno delo po uradni dolžnosti odloči o pravici do dodatka za veliko družino vsako leto pri obravnavi vloge za pridobitev otroškega dodatka ali vloge ob povečanju števila otrok v družini.

Eden od staršev, ki ni uveljavil pravice do otroškega dodatka, uveljavlja v tekočem letu dodatek za veliko družino na obrazcu DP-4 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino, za tekoče leto pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki.
O razliki odloča center za socialno delo tudi po uradni dolžnosti ob uveljavljanju pravice do otroškega dodatka. Če se otroški dodatek ne uveljavlja, ali le-ta vlagatelju ne pripada, mora vložiti vlogo za uveljavitev izplačila razlike do dodatka za veliko družino najpozneje v roku treh mesecev od dneva povečanja števila otrok.
Za otroka, starejšega od 18 let, je potrebno k vlogi priložiti tudi potrdilo o vpisu ali potrdilo o šolanju, če ga za to šolsko leto še ni predložil.
..obrazci za uveljavljanje pravic s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov..

5. DODATEK ZA NEGO OTROKA

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki od 1. julija 2011 znaša 101,05 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka pa 202,17 evrov.

Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta ali do 26. leta, če se šola (izjemoma lahko tudi po 26. letu starosti, če traja šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem oseba ni končala šolanja v predpisanem roku).
Za otroka, ki je že dopolnil 17 let, vlagatelj v vlogi izjavi, da se šola ter navede ime in naziv šole. Za otroke starejše od 26 let priloži vlagatelj tudi mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
Dodatek za nego otroka ne pripada enemu od staršev za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali je v rejništvu. Lahko se prizna pravica za dobo od 3 do 6 mesecev na leto, če se dokaže, da starši tudi v tem času materialno skrbijo za otroka.
Pravica se uveljavlja na obrazcu – vlogi pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, in sicer v 90 dneh po rojstvu otroka, da se prizna z mesecem rojstva otroka. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

6. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden o staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Ne šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je prenehala opravljati samostojno oziroma kmetijsko dejavnost.
Pravico ima eden od staršev, če imata otrok in eden od staršev stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije. Prizna se jo najdalj do 18. leta starosti otroka.
O pravici odloči krajevno pristojen center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Pravico se uveljavlja 30 dni pred prenehanjem oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja; po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača oziroma njen sorazmerni del po plačilu davkov in prispevkov.
Center upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
Center spremlja zagotavljanje ustrezne nege in varstva otroka in o tem pripravi socialno poročilo. V kolikor se ugotovi, da otroku nista več zagotovljena ustrezna nega in varstvo na domu, center ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu, ali če je otrok v rejništvu.

7. DRŽAVNE ŠTIPENDIJE

Zakon o štipendiranju - ZŠtip (Ur.l.RS št. 59/2007, 63/2007 –popr, 40/2009 – sprememba) v devetem členu določa, da štipendijo  po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz 8. člena tega zakona, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in hkrati ne prejemajo katere druge štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, niso v delovnem razmerju oz. ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanju.
Poleg tega se državna štipendija dodeli upravičencem pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega določenega cenzusa. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča, od 66 do 68%minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča in 70% minimalne plače v primeru kandidatov iz enostarševskih družin, kandidatov s posebnimi potrebami oziroma kandidatov, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.
 Za kandidate, tujce, ki imajo v RS začasno prebivališče se uporablja pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije splošni cenzus v višini 65 % minimalne plače na družinskega člana. Če ima kandidat, tujec, v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in se šola ali študira izven kraja svojega stalnega prebivališča, se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije uporablja cenzus v razponu od 66 do 68 % minimalne plače na družinskega člana.

TABELA I.

Oddaljenost od kraja šolanja ali študija (v km)	Višina cenzusa ( v % minimalne plače)
V kraju bivanja	65
Do vključno 15	66
Nad 15 do vključno 30	67
Nad 30	68
	70

Novi cenzusi od 01.03.2011.
Povprečna minimalna plača v letu 2010 je bila 711,36 €.

TABELA II.

Višina cenzusa v %	Višina cenzusa v €
65	462,36
66	469,50
67	476,61
68	483,72
70	497,95

 

Kateri dohodki in prejemki štejejo v skupni dohodek družine ter izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana, ureja ZŠtip  v členih od 15. do 18. Katere osebe štejejo za družinske člane oziroma ne štejejo za družinske člane pa ureja v 19. in 20. členu.
 

VIŠINA
Državna štipendija brez dodatkov znaša 38,97 € za dijaka in 58,78 € za študenta.
Višina osnovne državne štipendije in dodatkov so navedene v revaloriziranih zneskih v skladu s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Ur.l. RS, št. 57/2011) (http://www.uradni-list.si/1/content?id=104609).

Zakon o štipendiranju pozna naslednje dodatke k štipendiji, ki so dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje zanje:

•  dodatek glede na dohodek v družini štipendista (27. člen)
•  dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo (28. člen)
•  dodatek za učni oziroma študijski uspeh (29. člen)
•  dodatek za izobraževanja zunaj stalnega prebivališča (30. člen)
•  dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (31. člen).

PRISTOJNOST
V skladu s prvim odstavkom 42. člena ZŠtip se državna štipendija uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo stalno prebivališče.
POZIV V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA (ROK!)
Sklad na predlog ministrstva, pristojnega za delo, v juniju tekočega leta v sredstvih javnega obveščanja objavi poziv štipendistom, ki prejemajo državne štipendije oziroma Zoisove štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje štipendije. Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, mora v roku iz javnega poziva predložiti štipenditorju zbirno mapo, v skladu s šestim odstavkom 42. člena tega zakona, sicer mu štipendijsko razmerje miruje (47. in 48.čl ZŠtip).
Štipendist je dolžan  štipenditorju v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo (47.čl. ZŠtip).
Pravna podlaga:
Zakon o štipendiranju (Ur.l.RS, št.59/2007 in 63/07-popr.)
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o štipendiranju (Ur.l.RS, št.40/2009)
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Ur.l. RS, št.51/2008)
Sklep o usklajenih višinah transferjev... od 01.07.2011 (Ur.l.RS, št.57/2011)
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Ur.l.RS, št.45/2009)

Kontaktna oseba:
Petra Vajs, univ.dipl.soc.del
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Povezava: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/