natisni

Prejemki

 

DENARNA SOCIALNA POMOČ

1. Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki se iz razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v stiski.

2. Govorimo o štirih oblikah denarnih socialnih pomoči:

3. Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če:

4. Denarna socialna pomoč je torej odvisna od vaših dohodkov, števila družinskih članov in se izračuna po spodnji tabeli. Osnovni znesek minimalnega dohodka se usklajuje enkrat letno in sicer v mesecu januarju za indeks cen življenjskih potrebščin in znaša:

Od 01.07.2011

 

230,61 €

SAMSKA OSEBA

230,61 €

DRUŽINA – prva odrasla oseba

161,43 €

vsaka naslednja odrasla oseba, razen otrok

69,18 €

otrok, ki so ga starši dolžni preživljati

69,18 €

povečanje za enostarševsko družino

Med vaše dohodke sodi:


Kot dohodki pa se ne upoštevajo namenski dohodki, ki so določeni z zakonom, kot so dodatek za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in drugi prejemki, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve ter sredstva, namenjena za odpravo posledic elementarne nesreče.
Za celo družino se višina denarne pomoči, ki jim pripada določi tako, da se seštejejo zneski, ki pripadajo posameznemu družinskemu članu, ki so opredeljeni v zgornji tabeli. Npr. 4-članska družina brez dohodkov: vlagatelj – 230,61 €, druga odrasla oseba (drugi od staršev) – 161,43€, dva otroka – 2x69,18 €; skupaj to pomeni 530,41 € na mesec na družino.
Če imate del sredstev sami in so nižji od navedenih zneskov, znaša denarna socialna pomoč le razliko do določene višine v tabeli.


5. Denarna socialna pomoč se poveča za:
dodatek za pomoč in postrežbo, če:

6. Če imate prihranke ali premoženje, ki je višje od 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar znaša 13.836,60 €), vam denarna socialna pomoč ne pripada.

V to premoženje se ne šteje:

Prav tako denarne socialne pomoči ne morete dobiti, če ste brez sredstev za preživetje po svoji krivdi ali pa si ne prizadevate, da bi rešili svoj položaj (npr. ne iščete ali odklanjate zaposlitev oziroma vključitev v programe na zavodu za zaposlovanje, ne uveljavljate drugih pravic, ki bi jih lahko, kot so preživnine, državne pokojnine).


7. Pravico do denarne socialne pomoči uveljavljate na centru za socialno delo v kraju, kjer imate stalno prebivališče. Uveljavljate jo na posebnem obrazcu – vlogi za denarno socialno pomoč (odvisno za katero obliko denarne socialne pomoči gre). Obrazce pridobite na centru za socialno delo, lahko pa jih najdete tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pri izpolnjevanju vam bodo na centru za socialno delo po potrebi tudi pomagali.


8. Obrazci za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči - kliknite tukaj.


9. Terminski plan obdelav in izplačil denarne socialne pomoči (datoteka v PDF obliki)

 

SEZNAM UGODNOSTI PREJEMNIKOV DSP

1. Naročnina za RTV - oprostitev plačila naročnine

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) določa, da so plačila naročnine so med drugim oproščeni:
 - socialno ogroženi,
 - invalidi s 100 % telesno okvaro,
 - invalidi z manj kot 100 % telesno okvaro, če jim je priznana pravica do  dodatka za pomoč in postrežbo.
Socialna ogroženost se dokazuje le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost:
 - prejemniki trajne DSP po predpisih socialnega varstva,
 - prejemniki DSP po predpisih socialnega varstva.

2. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Osebam, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu (torej za pridobitev denarne socialne pomoči), je po 25. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celoti zagotovljeno plačilo storitev, ki jih je potrebno doplačati, kadar gre za  nujno zdravljenje  - omenjenih storitev v teh primerih torej ni potrebno doplačati
– tako imajo v primeru nujnega zdravljenja brezplačno tudi specialistično ambulantne storitve, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ortopedske in druge pripomočke; kaj je nujno zdravljenje pa presodi osebni zdravnik.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da na podlagi tretjega odstavka 259. člena lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo oziroma v celoti ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica po pravilih. Pravila omenjajo tudi pravico do pogrebnine (148. člen) in do posmrtnine (150. člen) ter pravico do povračil potnih stroškov (153. člen).

3. Pomoč s strani nevladne organizacije KARITAS

Družine: na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Vključeno je tudi svetovanje in pravna pomoč.
Otroci: v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomaga osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu kosil in šole v naravi. V mnogih župnijskih karitas je mogoča tudi učna pomoč. V poletnem času je organizirano tudi letovanje v Portorožu in na Pohorju, katerega se vsako leto udeleži prek 200 socialno ogroženih otrok.
Starejši, bolni, invalidi: druženja, organiziranja družabnih srečanj in v obliki sofinanciranja različnih invalidskih pripomočkov. V Škofijski karitas Ljubljana pa poteka poseben program izposoje ortopedskih pripomočkov.

4. Pomoč s strani nevladne organizacije RDEČI KRIŽ

Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomaga Rdeči križ Slovenije stalno in občasno zlasti s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, pohištvom in belo tehniko. Poleg tega skrbi za izvajanje sosedske pomoči, organizira delovanje postaj Rdečega križa, pripravlja srečanja starostnikov, organizira in koordinira obiskovanje bolnih oseb, spodbuja delovanje skupin za samopomoč in osebni razvoj ter medgeneracijskih skupin. Pomemben del socialne dejavnosti so programi pomoči za brezdomce in organizacija taborov in letovanj za otroke.
Merila za izpolnjevanje pogojev za najbolj ogrožene osebe iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog za obdobje 2007-2008:
1. prejemniki denarne socialne pomoči,
2. posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije/Območno združenje ali Slovenska Karitas/ Župnijska Karitas oceni, da potrebujejo pomoč oziroma jih na le-te napoti pristojni center za socialno delo…..

5. Predšolska vzgoja - brezplačen vrtec

Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) v drugem odstavku 32. člena določa, da so starši, ki prejemajo denarno
socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni. To velja
tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.
 
6. Učbeniki v osnovni šoli

1-7. razred BREZPLAČNI; 8-9. razred MAX. ⅓ CENE
V šolskem letu 2007/2008 je novost zagotavljanje brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniških skladov za otroke od prvega do vključno sedmega razreda osnovne šole.
Za vse ostale razrede velja Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002), ki v 3. členu določa, da šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo (v nadaljnjem besedilu: izposojevalnina) učbenikov. Izposojevalnina, ki jo šola zaračuna uporabnikom sklada, za posamezen učbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen učbenik. Cena, po kateri je šola nabavila učbenik, vključuje vse dajatve (v nadaljnjem besedilu: nabavna cena).

7. Subvencionirana prehrana v osnovni šoli

Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) določa, da šolska prehrana v skladu z določili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano učencev v osnovni šoli in obsega zajtrk, malico ter kosilo. Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za učence, ki zaradi socialnega položaja le-te ne zmorejo plačati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, lahko pa tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane učencu upošteva zlasti naslednje kriterije:

    – prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu
    – višina dohodkov na družinskega člana,
    – višina otroških dodatkov,
    – brezposelnost staršev,
    – dolgotrajna bolezen v družini,
    – dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini.

8. Učbeniki v srednji šoli

Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002), določa, da šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo (v nadaljnjem besedilu: izposojevalnina) učbenikov. Izposojevalnina, ki jo šola zaračuna uporabnikom sklada, za posamezen učbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen učbenik. Cena, po kateri je šola nabavila učbenik, vključuje vse dajatve (v nadaljnjem besedilu: nabavna cena)."

9. Subvencionirana prehrana v srednji šoli

Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) določa, da šolska prehrana v skladu z določili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano dijakom in vajencem v srednji šoli in obsega malico, izjemoma pa lahko tudi druge obroke šolske
prehrane. Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za dijake in vajence, ki zaradi socialnega položaja le-te ne zmorejo plačati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, izjemoma pa lahko tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane dijakom in vajencem upošteva zlasti naslednje kriterije:

    – prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu,
    – višina dohodkov na družinskega člana,
    – višina otroških dodatkov,
    – brezposelnost staršev,
    – dolgotrajna bolezen v družini,
    – dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini,
    – število dijakov vozačev.

10. Subvencioniran prevoz v srednji šoli

Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 71/2007) določa, da skladno s kriteriji, vsem upravičencem pripada subvencija v višini od 7% do 70 % cene mesečne vozovnice. Znesek subvencije za posameznega upravičenca določi na podlagi lestvice, ki upravičence razvršča v razrede. Pri tem se upošteva:

    - bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
    - oddaljenost kraja šolanja od kraja stalnega prebivališča.

STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI

STARŠEVSKI DOPUST

Starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda ali nege in varstva otroka za tistega starša ali drugo osebo, ki otroka neguje in varuje.
Vrste starševskega dopusta so:

1. porodniški dopust
2. očetovski dopust
3. dopust za nego in varstvo otroka
4. posvojiteljski dopust

1. Porodniški dopust

Porodniški dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem in traja 105 dni. Pravico do porodniškega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka, izrabi pa se v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog.  Če mati ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
 
Oče ali druga oseba lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, če mati otroka: umre, zapusti otroka ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za delo.
 
Če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče otroka ali eden od starih staršev.
 
Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi porodniški dopust.  

60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in boste seznanjeni z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo.

Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca.

Če rodite otroka, preden ste o izrabi porodniškega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo.

Če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do porodniškega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta

Če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Materi pripada od dneva rojstva najmanj 42 dni porodniškega dopusta.
Če mati rodi mrtvega otroka, mora sama ali kdo drug o tem obvestiti pristojni center najpozneje v 30 dneh od dne poroda. Dokazilo o tem je obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda.
Če otrok umre med porodniškim dopustom matere, pripada materi najmanj 42 dni porodniškega dopusta od rojstva otroka, od dne smrti otroka pa 10 dni, vendar skupno trajanje porodniškega dopusta ne sme biti daljše od 105 dni.
Mati ali kdo drug mora o smrti otroka obvestiti pristojni center najpozneje v osmih dneh od smrti otroka.

2. Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.
 
Za 15 dni očetovskega dopusta, ki jih oče izrabi do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, mu država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za druge dni očetovskega dopusta, ki jih lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka, pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
 
Očetovski dopust lahko oče koristi v obliki polne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni, 90 koledarskih dni je enako 63 delovnih dni).
 
Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni to, da se 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom poroda oglasite na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do porodniškega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do porodniškega dopusta.

Na vlogi za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta morate označiti, da uveljavljate plačani in neplačani očetovski dopust, sicer slednjega kasneje (naknadno) ne morete uveljavljati.

Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite o nameri izrabe dopusta vašega delodajalca.

Ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti center za socialno delo in predložiti  obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka.

V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.

3. Dopust za nego in varstvo otroka

Dopust za nego in varstvo otroka je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka in ga upravičenci nastopijo neposredno (takoj) po poteku porodniškega dopusta.
 
Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
Dopust za nego in varstvo otroka traja praviloma 260 dni. 
 
Dopust se lahko podaljša, če:

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.

Del dopusta za nego in varstvo otroka (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita do osmega leta starosti otroka.  Dopust za nego in varstvo otroka lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša, če o tem skleneta pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka. Če izrabi dopust za nego in varstvo otroka le eden od staršev, centru za socialno delo ne predloži pisnega dogovora temveč vlogi priloži pisno izjavo, da uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka samo eden od staršev otroka (sam). Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristita oba starša v obliki polne odsotnosti z dela tako, da dopust  za nego in varstvo otroka koristita izmenično, in sicer del dopusta za nego in varstvo otroka koristi mati, preostanek pa oče ali obratno. Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristita oba starša v obliki delne odsotnosti z dela tako, da dopust  za nego in varstvo otroka koristita hkrati in v dogovoru z delodajalcem. To pomeni, da mati in oče hkrati delata polovični delovni čas (na primer vsak po štiri ure na dan ali 20 ur tedensko).
Skupno trajanje dopusta pa tudi v tem primeru ne more biti daljše od zakonsko določenega obsega. Del dopusta za nego in varstvo otroka, ki ga starša lahko preneseta (preneseni dopust) izrabita: v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih v obliki polne odsotnosti z dela.
Kadar starša izrabita preneseni dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka (75 koledarskih dni je enako 52 delovnih dni).
Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka pod enakimi pogoji, kot so opredeljeni za porodniški dopust, vendar zmanjšanem za toliko dni, kolikor dni sta mati ali oče pravico do dopusta za nego in varstvo otroka že izrabila. Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi druga oseba le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Pravico do dopusta za nego in varstvo ima lahko v soglasju z materjo otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke dijakinje oziroma študentke in te pravice ne uveljavlja oče otroka. Dopust za nego in varstvo otroka je enako dolg kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila in ga lahko koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Pri uveljavljanju pravice do dopusta za nego in varstvo otroka morate biti pozorni na:
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom porodniškega dopusta.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta s samostojno vlogo, dogovor staršev in delodajalcev pa vlogi priloži le mati.
Podaljšanje dopusta je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo, saj naknadno uveljavljanje ni mogoče.
Izjemoma lahko pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka.

V primeru izrabe prenesenega dopusta po dnevih morata starša obvestiti delodajalca o svoji odsotnosti v  treh dneh pred nastopom le-tega, v primeru izrabe prenesenega dopusta v strnjenem nizu pa v 15 dneh pred nastopom. Delodajalec pa mora o izrabi prenesenega dopusta obvestiti pristojni center za socialno delo najkasneje 15 dni po nastopu dopusta.

4. Posvojiteljski dopust

Posvojiteljski dopust je dopust, namenjen enemu ali obema posvojiteljema, z namenom, da se lahko posvojitelj/posvojitelja in otrok takoj po posvojitvi v celoti posvetijo drug drugemu.
 
Pravico do posvojiteljskega dopusta ima eden ali oba posvojitelja ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, razen če je ta oseba za tega otroka že uveljavila pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka če je ta oseba posvojila otroka svojega zakonca.
 
Trajanje posvojiteljskega dopusta:

- 150 dni, če je otrok ob posvojitvi star od enega do štirih let
-  120 dni, če je otrok star od štirih do desetih let
- če je posvojitelj ali druga oseba dobila v vzgojo in varstvo otroka pred prvim letom starosti otroka in je že izrabil dopust za nego in varstvo otroka za istega otroka, ima pravico do izrabe toliko dni posvojiteljskega dopusta, kot je bila pravica do dopusta za nego in varstvo otroka krajša od 150 dni.

Posvojiteljski dopust lahko izrabi: eden od posvojiteljev v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ali oba posvojitelja hkrati v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela enega ali obeh staršev, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni.

O načinu izrabe posvojiteljskega dopusta mora posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, obvestiti delodajalca najkasneje v treh dneh po nastopu razlogov za koriščenje te pravice.
Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, glede na stalno prebivališče osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, in sicer najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta in da po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

STARŠEVSKO NADOMESTILO

Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Vrste starševskega nadomestila so:

  1. porodniško nadomestilo,
  2. očetovsko nadomestilo,
  3. nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  4. posvojiteljsko nadomestilo.

Do starševskega nadomestila imajo pravico tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta in osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.
Pravica do starševskega nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V tem času pravica do prejemanja drugih nadomestil miruje.

Koliko časa traja pravica do starševskega nadomestila?

  1. v času porodniškega dopusta - pravica do porodniškega nadomestila;
  2. v času očetovskega dopusta - pravica do očetovskega nadomestila, in sicer za prvih 15 dni, ki jih mora izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, za ostalih 75 dni pa očetu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače ;
  3. v času dopusta za nego in varstvo otroka - pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka;
  4. v času posvojiteljskega dopusta - pravica do posvojiteljskega nadomestila.

Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila za toliko časa, kot traja delna odsotnost z dela.
Starševsko nadomestilo pripada za delovne dneve oz. delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom.

Kakšna je osnova za izračun starševskega nadomestila?

Starševsko nadomestilo se obračunava enotno za vse vrste nadomestil, razen za porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena. Višina nadomestila je 100% povprečna osnova v zadnjih 12-ih mesecih, če je bil/a upravičenec/ka v zadnjem letu za celotno obdobje zavarovana, vendar najmanj 55% minimalne plače v Republiki Sloveniji in največ 2,5-kratnik povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v času odmere. Če upravičenec, upravičenka ni bila zavarovana za zadnjih dvanajst mesecev, se opravi izračun po posebnem ključu na podlagi zakona.
Za mesece, za katere vlagatelj v zadnjih 12 mesecih ni prejemal plače ali nadomestila plače oziroma zanj niso bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, center upošteva 55 odstotkov minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta za istega otroka.
Za vlagatelje, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, pa so bili zavarovani za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, center kot osnovo upošteva 55 odstotkov minimalne plače.
Tako določeno osnovo poveča za 2 odstotka minimalne plače za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, vendar povečanje osnove ne more biti večje od 50 odstotkov minimalne plače. Pri tem upošteva minimalno plačo, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega nadomestila za istega otroka.

KRAJŠI DELOVNI ČAS ZARADI STARŠEVSTVA

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka
- eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka (ta pravica se začne uporabljati s 1. 1. 2007.)

Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.
 
Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu (to začne veljati s 1. 1. 2007).
 
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
 
Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
 
Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.
 
Pravica traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka.
 
Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno prijavi upravičenca v zavarovanje.
 
Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa morate biti pozorni:
Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta.
K vlogi  morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo pridobi mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.

PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST V PRIMERU ŠTIRIH ALI VEČ OTROK

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 47/2006) je med pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo, med drugim vnesel tudi novost za enega izmed staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Starš, ki se odloči za to, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka.
 
Oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani oziroma če je na lastno zahtevo izbrisan iz registra brezposelnih oseb.
 
Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo na centru za socialno delo, kateri mora priložiti: potrdilo vlagatelja in otrok, da imajo skupno stalno prebivališče v RS ,potrdilo Zavoda za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali odpoved pogodbe o zaposlitvi,rojstne liste otrok, potrdilo, da otroci izpolnjujejo pogoje iz 70. člena ZSDP (potrdilo o šolanju).
 
Center upravičence do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.


Terminski plan obdelav po sklopih za družinske prejemke (datoteka v PDF obliki)