Nekateri dijaki in študenti morajo v vsakem letniku opraviti prakso, ki traja različno dolžino časa. Nekatere trajajo več mesecev, druge nekaj tednov in tretje par dni. Namen prakse pa je, da se dijaki in študenti seznanijo s svetom dela in kako je to v resnici, ko si postavljen v neko podjetje in moraš neko znanje pokazati, ki ni nujno, da te ga nauči šola.
Tisti, ki prakso opravljajo dlje časa in sicer, več mesecev, ti se po navadi naučijo še največ. To je obdobje, ko šolo popolnoma odklopijo in se ukvarjajo s firmo na kateri to prakso izvajajo. Imamo različne dijake in študente. Eni so dejansko željni znanja drugi pa so tam samo zato ker morajo biti in jih praktično ne zanima nič. S takimi je zelo težko delati in se tudi njim posledično čas zelo vleče. Tisti, ki pa pridejo in se dejansko učijo, ti pa pustijo res dober vtis na firmo in nikoli ne moramo vedeti ampak, lahko jih pokličejo nazaj, če kadarkoli iščejo zaposlitev. Tisti ki se dejansko želijo učiti, so po navadi na praksi tudi zelo pridni in res pridno in dobro delajo, če kaj ne znajo, preprosto vprašajo za pomoč in ko se jim to razloži, lepo nadaljujejo delo. Z veseljem prihajajo zjutraj na prakso, ne zamujajo ampak so točni ali celo pridejo prej, in popoldne kar pozabijo na čas in potem delajo več kot bi mogli.
Na koncu prakse morajo dijaki in študenti napisati poročilo o svojem delu, kaj so se naučili in koliko ur so bili tam. Tudi mentor je dolžan dati mnenje oziroma oceno, ki je po navadi realna glede na delo, ki so ga izvajali. To vse skupaj dijaki ali študenti prinesejo nazaj na šolo ali faks, kjer profesor to preveri, pregleda in še sam oceni. Praksa je s tem uspešno zaključena in s tem tudi uspešno zaključen letni, saj so prakse po navadi na koncu leta.