Luka Koper ni samo pristanišče
Moja povezava z Luko Koper se je začela povsem nepričakovano, ko sem dobila priložnost za kratek vpogled v zakulisje pristanišča zaradi službenega projekta. Šla sem tja brez posebnih pričakovanj, bolj iz radovednosti, a že po prvih nekaj minutah sem razumela, zakaj ljudje pravijo, da je to eden najbolj živih in dinamičnih krajev v Sloveniji.
Ko sem stopila na razgledno točko, sem se za trenutek ustavila. Pred menoj se je razprostiral skoraj drug svet. Ogromni žerjavi so se premikali z neverjetno natančnostjo, tovornjaki so vozili v neprekinjenih kolonah, ladje pa so tiho čakale, da jih sprejmejo. V tistem prizoru je bilo nekaj veličastnega. Vse je bilo usklajeno, kot da bi gledala nekakšen mehaničen balet. Tisti trenutek sem dojela, da Luka Koper ni samo pristanišče, ampak srce trgovskih tokov, ki povezujejo Slovenijo s svetom.
Sprehodili smo se tudi med kontejnerji, ki so stali kot veliki barviti zidovi. Vodnik nam je razlagal, od kod prihajajo, kam gredo, kako se označujejo in kakšna natančnost je potrebna, da se nič ne izgubi. Presenetilo me je, kako vsak kos tovora nosi svojo zgodbo, čeprav se nam zdijo vsi isti.
Najbolj pa me je fascinirala ekipa ljudi, ki skrbi, da vse poteka gladko. Od operaterjev žerjavov do logističnih koordinatorjev. Vseh teh del ne opaziš, ko se pelješ mimo pristanišča, a ko jih vidiš pri delu, dobiš globok občutek spoštovanja. Eden od zaposlenih nam je rekel, da se dinamika v pristanišču nikoli ne ustavi. Tudi ponoči je Luka Koper polna gibanja.
Ko sem odhajala, sem pogledala proti obali še zadnjič. Imela sem občutek, da zapuščam res nekaj izjemnega. Od takrat, ko v novicah ali pogovorih slišim omembo Luke Koper, nanjo gledam povsem drugače. Ne kot na geografsko točko ali industrijsko območje, ampak kot na živo, kompleksno organizacijo, ki povezuje države, ljudi in poti.
Luka Koper ti pokaže, kako veliko povezanost lahko ustvari en sam kraj ob morju.…