Gobe so najstarejša bitja na tem planetu, če lahko verjamemo avtorju dokumentarnega filma Fantastic fungi. In gobe so povsod. V zraku, v zemlji. Njihovi trosi so mikroskopski in polnijo ozračje. Po teoriji iz prej omenjenega dokumentarnega filma, se je homo sapiens razvil iz jamskega lovca in nabiralca, s tako hitrostjo, zaradi gob. In to tistih, prav posebnih gob, ki jih imenujemo psilocibe in imajo vpliv na zaznavo in na zavest.
Po tej teoriji se je jamski lovec gibal za čredami divjih živali tako, da je sledil njihovim iztrebkom. Znano je, da ta vrsta gob raste na živalskih iztrebkih. Lovec je poizkusil, kar mu je narava ponudila in doživel razširitev svoje zavesti. Zato je pričel izumljati stvari, ki so mu postopoma in relativno hitro spremenile način življenja. Gobe… Jaz rada nabiram gobe po gozdu in to je dejanost, ki je ne zmore vsak. Da bi jih človek našel, se mora v duhu in srcu povezati z njimi. potem ga pričnejo klicati. potem se mu pričnejo kazati. Nekaterim pa ostajajo skrite. Seveda bi lahko kdo našel suhoparno razlago, češ, da se pač ljudem ne da gledati ali pa slabo vidijo. Vendar je zadeva zelo globlja kot to. Vendar, če je ne doživiš na lastni koži, tega pač ne moreš vedeti. Medtem ko človek išče in nabira gobe, “gre za gobami”, ga gobe vodijo v osrčje gozda, kjer lahko, če je dovolj odprtega duha in če je pripravljen slišati, izve velike skrivnosti univerzuma.
Me prav zanima, če od tu prihaja rek da je nekdo “šel po gobe”, češ umrl, izginil. Gobe te lahko popeljejo resnično globoko, kjer lahko spoznamo modrosti in resnico, ki je večini nedostopna. Verjetno so psilocibe dandanes prepovedane, ker preveč odpirajo oči, naš trenutni sistem pa temelji na zaslepljevanju ljudi. Zato je dovoljen alkohol, ki človeka v glavnem (če nima preveč potlačene agresije), razveseljuje in mu blaži bolečino zaslepljenosti in lajša muke suženjstva. Seveda ga pa lahko uporabimo tudi drugače – za praznovanje čiste radosti bivanja.