Po več kot pol leta od zadnjega obiska grem ponovno v casino, da preizkusim svojo srečo. Seveda ne bom šla sama, ker potrebujem nekoga, da me spravi ven v primeru, da me zamika, da bi v nekem trenutku želela ostati tam.
Sem ter tja si namreč dovolim, da grem v casino, in se prepustim igram na srečo. Denar, ki ga namernim temu je denar, ki mi ga ni škoda. Običajno je to znesek, ki bi ga zapravila za kakšne neumnosti, ki jih ne bi potrebovala in tako raje preizkusim srečo, če lahko za ta znesek dobim še kaj več in si kupim kaj bolj zanimivega ali pa nič. Tokrat je bil to casino, in s seboj sem vzela prijateljico. Nazadnje sem vzela brata, ki se nikakor ni vživel v moje vzdušje. Preveč je negativno nastrojen proti temu, da gre nekdo v casino, in si privošči malce drugačne zabave.
Osebno nimam nič proti temu, dokler je vse to v mejah. Če nekdo temu nameni znesek denarja, ki ga ne potrebuje za nujne življenjske potrebščine se mi zdi popolnoma zdravo razmišljanje in pa seveda, če se to ne dogaja preveč pogosto. Enkrat na nekaj mesecev je več kot dovolj z zmerno vsoto denarja.
Večer se je začel zelo obetavno in casino je tokrat bil zelo naklonjen meni. V prvi igri sem prejela znesek, ki je bil skoraj enak mojemu in tako sem znesek, ki sem ga zadela, namenila nadaljnjemu igranju. Tisto, kar sem pa prinesla s seboj, sem pa pospravila nazaj v torbico. Ko sem igranje nadaljevala, sem še skoraj vse izgubila. Potem pa zopet dobila še več, kolikor sem že zapravila. Po nekaj urah igranja in po tem, ko mi je bila sreča zelo naklonjena, sem se odločila, da bom z igranjem zaključila, da me ne zagrabi, kakršna igralna mrzlica. S prijateljico, ki je tudi imela kar nekaj sreče, sva se odločili, da je casino, za naju za danes zaključen in da bova jutri šli raje v kakšen zanimiv nakup.